Obdelava in nega pohištva in naprav iz nerjavnega jekla
Kot nerjavno jeklo so označena nemagnetna krom-nikljeva jekla in magnetna kromova jekla, ki imajo vsebnost kroma vsaj 12 %.
Nerjavna jekla so korozijsko odporna zaradi pasivne plasti, ki nastane na površini kovine ob stiku s kisikom. Za to reakcijo zadošča kisik iz zraka. Če se pasivna plast zaradi mehanskih vplivov poškoduje ali se kemično uniči, istočasno pa je nastajanje nove pasivne plasti onemogočeno zaradi pomanjkanja kisika, tudi pri nerjavnem jeklu pride do poškodb zaradi korozije. Nerjavna jekla poleg tega tudi niso popolnoma odporna proti nekaterim kemijskim spojinam. To so npr. solna in žveplena kislina ter natrijev lug.
Debele plasti umazanije, ki vsebujejo klorove soli ali rjo z drugih predmetov, lahko v določenih okoliščinah sčasoma povzročijo obarvanje ali korozijo na površini jekla.
Pri delu s pohištvom in napravami iz nerjavnega jekla morate upoštevati naslednje
Površina nerjavnega jekla mora biti vedno čista in v stiku z zrakom. Pod vsakimi oblogami, ki nastanejo med uporabo izdelka, lahko ob pomanjkanju kisika nastane korozija. Sledi uporabe in ostanke čistil morate zato vedno takoj odstraniti.
Površina nerjavnega jekla mora ostati nepoškodovana. Pazite, da je ne boste poškodovali pri uporabi, čiščenju ali popravilih s trdimi, predvsem kovinskimi predmeti iz materialov, ki rjavijo.
Površina nerjavnega jekla ne sme biti dlje časa v stiku z železom ali z običajnim jeklom, ki rjavi. Če nerjavno jeklo pride v stik z železom ali običajnim jeklom, npr. z opilki, jekleno volno, ostanki žičnatih krtač ali vodo z vsebnostjo železa, nastanejo kemijski elementi, ki povzročijo korozijo, ki se bo potem samostojno širila.
Vsa mesta, kjer se je nabrala rja z drugih predmetov, je treba takoj in brez izjeme odstraniti z blagim abrazivnim sredstvom ali finim brusnim papirjem. Intenzivnejšo rjo lahko odstranite z luženjem. Ta postopek sme opraviti samo usposobljeno osebje, saj med njim nastanejo določene nevarnosti.
Naprave in vgradne elemente morate očistiti po vsaki uporabi. Enako velja za mizne plošče in druge dele iz nerjavnega jekla. Za čiščenje nerjavnega jekla uporabljajte samo čistila brez aktivnega klora! Ne uporabljajte abrazivnih praškov ter čistil s klorom ali drugih belil.
Če je potrebno mehansko čiščenje, ne smete uporabljati čistilnih pripomočkov iz kovine, temveč krtače s ščetinami iz umetne mase ali z naravnimi ščetinami, čistilnike iz umetne mase, gobice in podobno. Čistite z obilo vode. Po končanem čiščenju morate izdelek temeljito sprati s čisto vodo.
Pazite, da res odstranite vse ostanke uporabljenih čistil, zlasti pa bodite pozorni na kote in nedostopna mesta. Na koncu površine iz nerjavnega jekla še osušite.
Nerjavnemu jeklu škodujejo tudi hlapi kislin, ki nastajajo npr. pri čiščenju keramičnih ploščic s čistili, ki vsebujejo solno kislino. Če predmeti iz nerjavnega jekla pomotoma pridejo v stik s solno kislino ali izdelki, ki jo vsebujejo, jih morate takoj temeljito sprati z vodo!
Trdovratna zamazanost (vlažna, mastna umazanija)
Tukaj pomaga pranje s sintetičnimi čistilnimi pripomočki in nežnim polirnim ali abrazivnim sredstvom. Dele, ki so polirani do visokega sijaja, morate previdno čistiti, saj groba abrazivna sredstva lahko ustvarijo sledi drgnjenja in mat mesta. Brušene površine lahko brez težav očistite z običajnimi gospodinjskimi abrazivnimi sredstvi, v trdovratnih primerih pa z izdelki Scotch-Brite. Pazite samo, da boste površino drgnili v smeri brušenja.
Vodni madeži
Madeži zaradi posušene vodovodne vode niso škodljivi, polirane površine pa so vseeno videti neprivlačne. Če drgnjenje z običajnim čistilom (npr. sredstvom proti vodnemu kamnu) ne zadošča, lahko madeže preprosto odstranite s kisom ali z razredčeno fosforjevo kislino. Da vodni madeži ne bodo nastajali, očiščene in polirane dele vedno osušite.
Temperature
Mizne plošče iz nerjavnega jekla so ojačene s profili iz nerjavnega jekla ali z iverkami. Zato na mizno ploščo ne smete neposredno postaviti predmetov, ki so toplejši od 100 °C.
Razkuževanje
Razkužila so snovi, ki so primerna za zatiranje patogenih mikroorganizmov. V to skupino spadajo bakterije, virusi, spore, glive in plesni. Razkužila uporabljamo za kožo in obleko ter tudi za naprave in prostore. Delovati morajo baktericidno, fungicidno, virucidno in sporicidno, torej mikrobicidno. Zaradi številnih zahtev, ki jih morajo razkužila izpolnjevati, je za to nalogo primernih le malo snovi.
Uporabljajte samo izdelke, ki so našteti na seznamu Nemškega združenja za higieno in mikrobiologijo (DHGM).
